Perspektive sadjarstva na kamniškem

Objavljeno 14. 11. 2018

Ko govorimo o sadjarstvu na kamniškem nikoli ne moremo prezreti pomembnega dejstva, da so od tod izhajali možje, ki so pustili globoke sledi v razvoju sadjarstva. Kot najpomembnejšega štejemo Franca Pirca, rojenega leta 1785 v Kamniku. Po poklicu duhovnik, po duši pa sadjar in misijonar med ameriškimi Indijanci je dosegel slavo pionirja sodobnega sadjarstva v Ameriki in Sloveniji. Zato se po njem imenujejo najvišja priznanja za dosežke v sadjarstvu v Sloveniji. Njegova sodobnika sta bila brata Gregor in Primož Sedušak, ki sta imela v Tunjicah 10 ha veliko drevesnico in sta leta 1842 in 1848 od Kranjske kmetijske družbe dobila medaljo za umno sadjerejo. Njihovo delo so nadaljevali duhovniki, ki so skrbeli, da je bila preskrba s sadjem v družinah s številnimi otroki kolikor toliko zadostna. Velik pomen je bil namenjen izobraževanju. Lep primer je župnik Jakob Razboršek, ki je v Tunjicah služboval v letih 1912-1938 in je zelo veliko naredil za gradnjo sušilnic za sadje. Njegovo delo so nadaljevale podružnice Sadjarsko-vrtnarskega društva katerim je načeloval Sreski načelnik, učitelj v Mekinjah, g. France Malešič. S pričetkom 2. svetovne vojne so bila vsa društva ukinjena in prepovedana. V šolah tega ni poučeval nihče več. Znanje je bilo nasilno prekinjeno in sčasoma pozabljeno. Začeli so se pojavljati socialistični sadovnjaki, ki bi poskrbeli za samopreskrbo prebivalstva. Vsi poskusi so propadli, pa tudi travniški sadovnjaki so postajali vedno bolj zanemarjeni. Kmetijska politika tedanjega časa, pa je dobila zagnanega strokovnjaka v osebi ing. Franceta Lombergarja iz Kamnika, ki je začel orati ledino na področju izgradnje plantažnih sadovnjakov v Sloveniji, predvsem v Posavju in na Štajerskem. Tudi kamniška drevesnica je ena večjih v Sloveniji, saj se letno pridela okrog 500 ton kvalitetnih jabolk. Slovenija je, kar se tiče samopreskrbe s sadjem 100% samopreskrbna. Problem se pojavi, saj 60% najboljših jabolk izvozimo, potem pa ta primanjkljaj za potrebe oskrbe vrtcev, šol in domov za starostnike uvozimo po kriteriju najnižje cene, kar pomeni najnižjo kvaliteto. Med zaslužne može, ki so del svojega življenja posvetili sadjarstvu, moramo omeniti prof. Lada Dobrovoljca, vnetega zbiratelja starih sort sadja. S svojim neutrudnim iskanjem je pomembno prispeval k ohranitvi genskega materiala, ki je na voljo v Sloveniji. Dobil je posnemovalce v Sadjarsko-vrtnarskem društvu Tunjice, ki se sedaj edino v Sloveniji načrtno ukvarja z ohranitvijo starih sort in njihovo ponovno uveljavitvijo.

Kako naprej!

Osveščenost o pomenu zdrave hrane se hitro širi in povečuje. Kar lahko mi sami storimo, je to, da se odločimo to pridelati sami, ter s tem preprečiti, da ta hrana ne bo potovala do naših krožnikov 1000 km, temveč bo ta pot čim krajša. Sadjarsko-vrtnarsko društvo Tunjice se že 20 let trudi ohranjati stare sorte sadje in njihovo ponovno zasaditev v naše vrtove. Želimo, da se ohranijo travniški sadovnjaki v bregovih našega podeželja, saj je to edina dodana vrednost. S ponovno oživitvijo bi polepšali izgled krajine in Občini Kamnik kot celoti dodali sloves urejene, v zeleni turizem usmerjene skupnosti.

Vidim lepo, perspektivno sožitje mesta in vasi, kmetij in javnih zavodov in vključenost sadjarstva v celotno zgodbo nastajajočega Kamnika – Alpske prestolnice Slovenije. Kulinaričnih zgodb bo tudi s področja sadjarstva veliko. Možnosti predelave sadja v razne produkte kot so: sok, sadno vino, žganje, likerji, marmelade, pite, zavitki itd. so še neizkoriščene, pa vendar perspektivne.

Valentin Zabavnik

Kandidat za OS v VE2